POVZETEK

Uvod: Možganska kap je poleg kliničnega tudi javnozdravstveni problem. Preplet številnih dejavnikov tveganja za možgansko kap vpliva na razlike pri umrljivosti v različnih populacijskih skupinah. Če so izražene s presežno umrljivostjo, je razlike mogoče z ustreznim načinom življenja in smotrnim zdravstvenim varstvom tudi zmanjšati.
Metode: V prispevku smo tovrstno presežnost izračunali tako, da smo od stopenj umrljivosti v enajstih slovenskih statističnih regijah odšteli najnižjo izmed skupno dvanajstih in nato iz razlike med stopnjami izračunali število presežnih smrti v posamezni regiji. Iz podatkov raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog smo izbrali navedene dejavnike tveganja za možgansko kap in jih uporabili za izračun korelacije med odstotki sporočenih možganskih kapi v dvanajstih statističnih regijah in odstotki dejavnikov tveganja med anketiranim prebivalstvom.
Rezultati: Podatki zdravstvene statistike kažejo, da se je število zbolelih in umrlih zaradi možganske kapi v zadnjih letih zmanjševalo, vendar se je sočasno povečalo število prvih obiskov in bolnišničnih obravnav. Povprečno je v enem letu zaradi možganske kapi umrlo 154 (36,1 % vseh) ljudi več, kot bi jih sicer, če bi bila umrljivost v vseh regijah enaka z najnižjo v ljubljanski. Presežna umrljivost je dosti večja med moškimi kot med ženskami, največ je zabeležene v starostni skupini 65 do 74 let, prav tako možganskih krvavitev in nedoločenih vrst možganskih kapi. Med prizadetimi z možgansko kapjo, ki so jo preživeli in odgovarjali na anketo, je več bolnikov z nedokončano ali dokončano osnovno šolo, več primestnega prebivalstva in več prebivalcev osrednje in vzhodne Slovenije kot zahodne. Poleg vdovcev in vdov dosegajo visok odstotek tudi nezaposleni in gospodinje; med vsemi poklici pa delavci v kmetijstvu in gozdarstvu. Zanimiv je podatek, da je odstotek nepivcev alkohola in nekadilcev višji kot pivcev in kadilcev. Seveda pa je višji pri osebah z indeksom telesne mase 30 kg/m² ali več. V regijah z največjo presežno umrljivostjo smo največje deleže ugotavljali med debelimi ter bolniki s hipertenzijo in popuščanjem srca, v posameznih regijah pa tudi delež kadilcev in pivcev pretiranih količin alkohola.
Sklepi: Ugotovljeni podatki so tudi razkrili, katere med dvanajstimi regijami imajo posamezno največjo presežno umrljivost in največje deleže dejavnikov tveganja za možgansko kap. S preventivnimi ukrepi proti dejavnikom tveganja, ki so najodgovornejši za umrljivost zaradi možganske kapi, in z usmerjenim dodeljevanjem sredstev za njeno preprečevanje in zdravljenje bi bilo mogoče umrljivost približati stopnji v ljubljanski regiji, ki je najnižja.

Ključne besede: dejavniki tveganja, možganska kap, presežna umrljivost, regije

SUMMARY

Introduction: Stroke is a clinical and also a public health problem. As a quantity of risk factors for stroke and an interweave of them are not equal in all population subgroups an outcome is different incidence and mortality rates in one subgroup compared to another. The aim of the following research was to calculate the excess mortality due to stroke in eleven statistical regions in Slovenia, and correlate the percentage part of survived stroke victims to some risk factors for stroke.
Methods: Excess deaths were calculated for population aged 0 to 74 years in eleven statistical regions in Slovenia in a period 2007–2011. Specific stroke mortality rates were calculated for twelve regions; among them the lowest one was selected as a base for excess death calculations. Excess mortality was determined by a risk difference of two rates: the mortality rate of particular region, and the basic rate, after that the number of excess deaths in each of eleven regions were calculated. Data from a survey Health and lifestyle of residents in Slovenia served to correlate percentage part of patients surviving stroke to particular risk factors in twelve regions.
Results: Official health statistic data on stroke showed that the number of persons admitted to primary health settings, hospitals, and deceased were decreasing in the last decades in spite of an increasing number of the former two in the last years. An average yearly number of excess deaths in eleven regions was 154 deaths (36,1 % of all). There were more excess deaths in men than women, a peak was reached at the age group 65 to 74 years, among all strokes hemorrhagic and undetermined ones prevailed. Survived stroke victims with completed elementary school, suburban population and population resided on Central and East parts of Slovenia outnumbered the higher educated, urban and rural population, and stroke victims from the West part of Slovenia. There were also high share of widowed, unemployed and housekeeping people, and the highest number among all represented workers in agriculture and forestry. Among survived stroke victims more people were drinking alcohol, smoking tobacco, and having BMI 30 or more kg/m². In the regions where the excess death reached the highest values, the share of obese persons, people suffering from hypertension, and/or heart failure was higher than in Ljubljana region. In some regions there was also high share of smokers and heavy drinkers.
Conclusion: The results of our work show a ranking of the excess mortality due to stroke among twelve statistical regions in Slovenia and the shares of specific risk factors in belonging ones. To diminish the risk factors in the most affected parts of Slovenia with proper planning and allocating human and material resources there are the priorities in an evidence based public health strategy. This is the way for approaching mortality due to stroke in the most affected regions to mortality in Ljubljana region the least affected one.

Key words: excess mortality, stroke, regions, risk factors

UVOD

Možganska kap ni samo klinični, ampak je tudi javnozdravstveni problem. Ker njena pojavnost s starostjo strmo raste, jo spremlja velika smrtnost. Na njen nastanek vplivajo številni dejavniki, med katerimi so pomembni tudi socialnoekonomski razlogi. Njene kronične posledice obremenjujejo posameznika, njegovo ožjo okolico in celotno družbo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) utrpi možgansko kap vsako leto 15 milijonov ljudi po vsem svetu. Približno tretjina jih umre, tretjina jo preživi in ima sorazmerno majhne težave, tretjina pa ima hujše dosmrtne posledice. V Evropi vsako leto umre za možgansko kapjo okoli 650.000 ljudi (1).

Industrializacija in nezdrav načina življenja sta dejavnika tveganja, ki povzročata, da zbolevnost zaradi možganske kapi še vedno narašča v Aziji, Rusiji in Vzhodni Evropi (2). V industrializiranih državah je pojavnost možganske kapi standardna, torej sorazmerna s starostjo. Opazili so, da se je v zadnjih tridesetih letih zmanjševala, vendar v zadnjih dveh desetletjih (predvsem zaradi staranja prebivalstva) absolutno število žrtev možganske kapi ostaja enako ali se povečuje. Tveganji za možgansko kap in smrtnost zaradi nje sta med posameznimi populacijami v Evropi različnih stopenj, odvisnih od vrste možganske kapi (3). Za Francijo in Švico je bila pogostnost možganske kapi med moškimi in ženskami v prvi polovici tega desetletja najnižja, prav tako med ženskami na Slovaškem. Najvišjo oceno pri obeh spolih so ugotovili v Latviji, med ženskami pa v Grčiji. V omenjeni raziskavi spada Slovenija po pogostnosti možganske kapi med moškimi v skupino opazovanih evropskih držav z največjo stopnjo te kapi (4).

Po podatkih raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog naj bi se v letih 2001 do 2008 število odraslih prebivalcev Slovenije, starih od 25 in 64 let, ki so preboleli možgansko kap, gibalo od 9 do 13 zbolelih na 1000 anketiranih. Moški so zbolevali pogosteje kot ženske (5). Stopnja prvih obiskov (približek incidence) na primarni ravni in kliničnih obravnav je bila nižja od števila zbolelih po podatkih iz ankete (približek prevalence) (6).

Možganska kap je v Sloveniji tretji najpogostnejši vzrok smrti med starejšimi ženskami od 64 let (7). Opisana je tudi dva- do trikrat večja umrljivost med ženskami nižjega socialnoekonomskega sloja, starimi čez 50 let, kot med ženskami višjega sloja (8). Ocenjeno ekonomsko breme zaradi možganske kapi je leta 2008 znašalo 112,1 milijona evrov, od tega je bilo za 87,4 milijona neposrednih in 24,7 milijonov posrednih stroškov (9).

Po nekaterih virih bi do 80 % možganske kapi lahko preprečili, če ljudje ne bi bili izpostavljeni dejavnikom tveganja, ki so povezani z načinom življenja, ali odvisni od dostopnosti zdravstvene dejavnosti, ali ogroženi zaradi obojega (10). Med dejavniki tveganja, ki jih je mogoče uravnavati, sta najpomembnejši višini sistoličnega in srednjega krvnega tlaka, ki sta povezani z ishemično in hemoragično možgansko kapjo (11). Med druge obvladljive dejavnike sodijo še: fibrilacija atrijev, visoka raven slabega holesterola in trigliceridov, sladkorna bolezen, ateroskleroza, kajenje, pretirano pitje alkohola, telesna neaktivnost in debelost (10). Med dejavnike tveganja, na katere posameznik lahko vpliva le delno, sodi socialnoekonomsko stanje v otroštvu in odrasli dobi (12).

V prispevku bomo prikazali osnovne podatke zdravstvene statistike o možganski kapi, ki jih zbiramo v Sloveniji, izpostavili presežno umrljivost zaradi možganske kapi in dejavnike tveganja, ki so vezani na način življenja.

METODE DELA

Uporabili smo podatke za obdobje 2007–2011 ali samo za leto 2011, ki jih Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) sporočajo zdravstveni delavci iz primarnega zdravstvenega varstva in bolnišnic, ter podatke o umrlih. Za ugotavljanje deležev dejavnikov tveganja v posamezni regiji smo uporabili podatke raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog. Podatke o prebivalcih Slovenije po proučevanih populacijskih skupinah smo pridobili iz Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Presežno umrljivost zaradi možganske kapi smo izračunali za prebivalce, stare do 75 let, v dvanajstih slovenskih statističnih regijah. Uporabili smo podatke o skupnem številu umrlih v obdobju 2007–2011 zaradi možganske kapi in izračunali stopnje umrljivosti v posameznih regijah. Za izračun presežnega števila smrti, kateremu bi se v posamezni statistični regiji lahko sicer izognili, smo uporabili razliko med tveganji v ljubljanski regiji in preostalimi enajstimi statističnimi regijami. Ljubljansko regijo smo izbrali kot standard za izračun presežne umrljivosti, ker ima najnižjo stopnjo umrljivosti zaradi možganske kapi. Pri izbiri smo upoštevali, da je diagnostika možganske kapi pri prebivalcih Ljubljane in okolice najzanesljivejša, ker ima ta regija največjo gostoto prebivalcev in ker je najbliže Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) in njegovim diagnostičnim storitvam. Z razliko med tveganji smo izračunali stopnjo presežne umrljivosti po posameznih regijah, rezultat smo pomnožili s številom prebivalcev regije in izračunali število presežnih smrti za vsako posebej (13). Skupne odstotke presežnih smrti, gradiranih po vrsti možganske kapi, smo preračunali iz realnih regijskih odstotkov, pri čemer smo ljubljansko izločili. Ker je metodologija zbiranja in obdelave podatkov iz ankete Z zdravjem povezan vedenjski slog že opisana drugje (14), je tu ne bomo ponavljali. Uporabili smo utežene podatke pozitivnih odgovorov anketirancev o možganski kapi, zvišanem krvnem tlaku, sladkorni bolezni, zvišani ravni holesterola, indeksu telesne mase (ITM), kajenju, pitju alkohola in telesni dejavnosti. Izračunali smo korelacije med odstotki sporočenih možganskih kapi v raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog v dvanajstih statističnih regijah in odstotki dejavnikov tveganja med anketiranim prebivalstvom v ustreznih statističnih regijah.

Za izračune smo uporabili statistični paket SPSS (Statistical Package for the Social Sciences) za okolje Okna, verzije 11 in program Excel.

REZULTATI

Število prvih obiskov zaradi možganske kapi na primarni ravni ter bolnišnično obravnavanih in umrlih prebivalcev se je v opazovanem obdobju zmanjševalo. Toda sočasno se je v zadnjih nekaj letih povečevalo število prvih obiskov in bolnišničnih obravnav (slika 1). Vsakega drugega prebivalca, ki se je zdravil pri svojem osebnem zdravniku zaradi možganske kapi, je le-ta poslal na bolnišnično zdravljenje. Ta delež se v obdobju opazovanih let ni spremenil. Vsak četrti sprejeti v bolnišnično obravnavo leta 1997 je umrl. Leta 2009 je bilo število umrlih glede na število bolnišnično zdravljenih manjše, umrl je eden na šest bolnišničnih oziroma eden od štirinajstih bolnikov, zdravljenih na primarni ravni.

Med umrlimi v bolnišnici je bilo 56 % smrti posledica znotrajlobanjske krvavitve, 22 % ishemične kapi in 15 % smrti zaradi neopredeljene možganske kapi, preostalih 7 % pa zaradi poznih posledic. Med umrlimi doma je ena tretjina smrti zaradi krvavitev in neopredeljene kapi, ena tretjina zaradi ishemije in ena zaradi poznih posledic možganske kapi. Med umrlimi je bil večji delež samskih moških kot žensk, več umrlih žensk kot moških je bilo poročenih ali vdov, medtem ko med razvezanimi skoraj ni bilo razlike.

Presežna umrljivost

Presežna umrljivost je razlika med stopnjo umrljivosti v regiji z najnižjo umrljivostjo in stopnjami v preostalih regijah. Izračunali smo, da je presežna umrljivost zaradi možganske kapi v obdobju 2007–2011 v Sloveniji znašala 36,1 % vseh umrljivosti zaradi možganske kapi.

Najvišje stopnje presežne umrljivosti so bile v spodnjeposavski, pomurski, zasavski in podravski regiji. Največje število presežnih smrti je bilo poleg Prekmurja v mariborski in celjski regiji, ki sta tudi največji (slika 2).

V enem letu je zaradi možganske kapi umrlo povprečno 154 ljudi več, kot bi jih sicer, če bi bila umrljivost v vseh regijah taka, kot je v ljubljanski. Presežna umrljivost je dosti večja med moškimi kot med ženskami v vseh regijah razen v zasavski, kjer je bila skoraj enaka pri obeh spolih. Sorazmerno velika je tudi med ženskami v spodnjeposavski, pomurski in podravski regiji, razen v Zasavju (slika 3).

Pri nadaljnji razčlenitvi presežne umrljivosti se je pokazalo, da je ta največja v skupini prebivalcev, starih od 65 do 74 let. V tej starostni skupini so tudi po regijah velike tovrstne razlike med moškimi in ženskami. Tako je v spodnjeposavski regiji presežna umrljivost moških, starih od 65 do 74 let, daleč največja, v Pomurju pa je za skoraj polovico manjša, a še vedno druga največja. V zasavski in notranjsko-kraški regiji je presežna umrljivost žensk, starih od 65 do 74 let, večja kot moških, med ženskami je velika tudi v spodnjeposavski regiji (slika 4).

V osrednji slovenski regiji, ki je služila v naši analizi podatkov kot standard, je bilo med prebivalci do 75 let 37,3 % znotrajlobanjske krvavitev, 24,2 % ishemične možganske kapi, 20,8 % neopredeljenih kapi in 17,7 % poznih posledic možganske kapi. Preračunani skupni odstotki presežnih smrti po vrsti možganske kapi v preostalih regijah so bili nekoliko drugačni. Tudi v njih naj bi bil delež znotrajlobanjske krvavitev največji (32,8 %), sledila naj bi mu neopredeljena kap (29,7 %) in tej ishemična kap (20,3 %), medtem ko naj bi bilo poznih posledic najmanj (17,3 %), torej enako kot v ljubljanski regiji.

V večini regij je bilo presežnih smrti zaradi krvavitev več kot zaradi ishemične kapi, razen na Celjskem, v Zasavju in Spodnjem Posavju, kjer je bilo število smrti zaradi obeh vrst kapi skoraj enako (slika 5).

Nekatere značilnosti populacije preživelih po možganski kapi po podatkih presečne raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog

Več moških kot žensk je odgovorilo, da so preboleli možgansko kap. Največ je bilo starih od 65 do 74 let, po izobrazbi pa največ z nedokončano ali dokončano osnovno šolo. Višji je tudi odstotek primestnega prebivalstva kot mestnega ali vaškega, več bolnikov je v osrednji in vzhodni Sloveniji kot v zahodni (slika 6). Po indeksu telesne mase (ITM) smo jih razdelili v tri skupine, največ jih je imelo telesno maso enako ali večjo od 30 kg/m². Poleg vdovcev in vdov je bil visok tudi odstotek nezaposlenih in gospodinj, med vsemi poklici je bilo največ delavcev v kmetijstvu in gozdarstvu, višji je bil celo odstotek nepivcev alkohola in nekadilcev od pivcev in kadilcev.

Med moškimi so imele najvišje stopnje presežne umrljivosti zasavska, spodnjeposavska in pomurska regija. V vseh treh je bilo več moških z ITM 30 kg/m² ali večjim kot v ljubljanski regiji, več s hipertenzijo v zahodni Sloveniji in več bolnikov s srčnim popuščanjem v vseh regijah; v jugovzhodni, spodnjeposavski, Prekmurju in koprski regiji pa je bilo več čezmernih pivcev alkohola (slika 7).

Pri ženskah so bile najvišje stopnje presežne umrljivosti v Zasavju, Spodnjem Posavju Pomurju in Podravju. V vseh regijah, razen v kranjski in koroški, so imele prebivalke višji ITM, v vzhodnem in osrednjem delu Slovenije pa več hipertenzijo kot v ljubljanski regiji. Delež bolnic s srčnim popuščanjem je bil večji na Celjskem, v Zasavju in Spodnjem Posavju, pomanjkanje telesne dejavnosti pri ženskah je bilo veliko v zadnjih dveh regijah pa tudi v Prekmurju; kadilk je več v Zasavju kot v Ljubljani, v vseh preostalih regijah pa enako ali manj (slika 8).

RAZPRAVA

Možganska kap je pogostna bolezen, ki zapušča ekonomske in socialne posledice za bolnika, njegovo družino in družbo. Ker je končni dogodek posledica dlje trajajočega patofiziološkega procesa, ki nastaja zaradi dejavnikov notranjega in zunanjega okolja, je možganska kap v različnih socialnih, ekonomskih in drugih vrstah družbenega okolja lahko različna.

Z analizo presežne umrljivosti zaradi možganske kapi smo želeli ugotoviti, za koliko bi jo v Sloveniji lahko zmanjšali, če bi ljudje za to kapjo umirali v vseh regijah enako kot v ljubljanski, kjer je delež te umrljivost najnižji. Poleg tega smo iz odgovorov prebivalcev v raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog želeli ugotoviti deleže dejavnikov tveganja za možgansko kap, ki so v regijah z največjo presežno umrljivostjo večji kot v ljubljanski regiji. Najprej pa smo morali pregledati nekaj osnovnih podatkov v zdravstveni statistiki o možganski kapi.

Rezultati analize podatkov zdravstvene statistike kažejo, da se je število prvih obiskov na primarni ravni, bolnišničnih obravnav in umrlih zaradi možganske kapi v obravnavanem 5-letnem obdobju zmanjševalo, toda od leta 2007 se je začelo povečevati število prvih obiskov na primarni ravni, ne pa tudi bolnišničnih obravnav in umrlih. Podoben trend kaže zmanjševanje pojavnosti prve možganske kapi v petdesetletnem obdobju od 1950 do 2004 pri obeh spolih. V nadaljevanju Framinghamske raziskave so ugotovili, da se vseživljenjsko tveganje za možgansko kap zaradi podaljšanja pričakovanega trajanja življenja ni zmanjšalo (15). Pričakujejo pa, da se bo zaradi demografskih sprememb pogostnost možganske kapi v prihodnje povečevala (4), kar podatki naše zdravstvene statistike že izkazujejo. Zviševanje števila prvih obiskov ob enakem številu bolnišničnih obravnav in padanju umrljivosti kaže na to, da se preživetje bolnikov daljša bodisi zaradi blažje oblike bolezni ali učinkovitejšega zdravljenja ali zaradi obeh.

Na podlagi podatkov za obdobje 2007–2011 smo ugotovili, da bi bilo mogoče umrljivost zaradi možganske kapi v Sloveniji zmanjšati za okoli 35 %, če bi nam jo uspelo v vseh regijah znižati na ljubljansko stopnjo. Pregledali smo podatke za vse regije v Sloveniji z najvišjo presežno umrljivostjo zaradi možganske kapi in ugotovili, da nujno potrebujemo usmerjene preventivne programe ter človeške in denarne vire, da bi znižali stopnjo te umrljivosti. Metodo, ki umrljivost obravnava glede na velikost posamezne populacije, uporabljamo že dlje časa (16, 17), ker bolje prikaže breme umrljivosti zaradi možganske kapi, vsaj kar zadeva stanje v Sloveniji.

Razčlenitev podatkov o presežni umrljivosti je pokazala, da je pogostnejša v regijah vzhodne kot zahodne Slovenije, med moškimi več kot ženskami. Tudi celokupna umrljivost moških zaradi možganske kapi je večja kot pri ženskah (9, 18). Ker se umrljivost s staranjem prebivalcev povečuje, je tudi presežne umrljivosti več med prebivalci, starimi 65 do 74 let, kot med mlajšimi. Na podlagi razmerij med krvavitvami in ishemično kapjo po podatkih zdravstvene statistike smo ocenili, da je tudi med presežnimi smrtmi več znotrajlobanjskih krvavitev kot ishemičnih kapi. Po pričakovanjih se je izkazalo, da je v regijah, kjer je nadštevilna umrljivost največja, tudi delež moških in žensk, ki imajo pomembne dejavnike tveganja za možgansko kap, večji kot v ljubljanski regiji. V spodnjeposavski regiji so stopnje presežne umrljivosti največje, predvsem pri moških, pa tudi deleži čezmernega pitja alkohola, indeks telesne mase in srčno popuščanje so večji kot v ljubljanski regiji. V isti regiji je tudi delež bolnic z ITM 30 kg/m² ali več, s hipertenzijo, telesno nedejavnostjo in s srčnim popuščanjem večji kot v ljubljanski. Po podatkih zdravstvene statistike delež smrti zaradi ishemične kapi v tej regiji 1,5-krat presega delež smrti zaradi znotrajlobanjske krvavitev. Na ta način obravnavani podatki so pomembni za načrtovanje akcijskega programa za zmanjševanje umrljivosti v posamezni regiji. Pri tem je treba upoštevati, da so poleg razlik med deleži dejavnikov tveganja v posameznih regijah zabeležene tudi različne umrljivosti in pogostnosti možganske kapi, kar je delno odvisno od administrativnega dela v zdravstvenih ustanovah in dostopnosti zdravstvenega varstva tem bolnikom. Analiza temelji na predpostavki, da so podatki o prvih obiskih v primarnem zdravstvenem varstvu in epizodah bolnišničnih obravnav, ki jih redno zbirajo po ustaljeni metodologiji, dovolj kakovostni in da odražajo resnično stanje zdravja v populaciji. Za podatke o umrlih je pomembna kakovost Zbirke podatkov o umrlih, ki poleg odkrivanja, diagnostike in beleženja vzrokov smrti, kar opravljajo dežurni zdravniki v bolnišnicah in mrliški ogledniki na terenu, omogoča pravilno določanje in kodiranje osnovnega vzroka smrti, ki ju opravljajo na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ).

Posredni podatki kažejo, da je možganske kapi več med prebivalci nižjega ekonomskega razreda. Pri obeh spolih so vrednosti zvišanega krvnega tlaka in ITM v vseh regijah večje kot v ljubljanski, v nekaterih je bilo tudi več bolnikov s srčnim popuščanjem, več čezmernih pivcev alkohola, kadilcev in oseb s premajhno telesno dejavnostjo. Naša opažanja o prisotnosti dejavnikov tveganja in pojavljanja presežne umrljivosti zaradi možganske kapi se skladajo z ugotovitvami projekta MONICA, ki ga izvaja Svetovna zdravstvena organizacija. V tej raziskavi so ugotovili, da kajenje in zvišan krvni tlak povzročata 21-odstotno variabilnost pri pojavljanju možganske kapi pri moških in 42-odstotno pri ženskah (19).

Med podatke iz raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog so se mogoče prikradle celo pristranske ocene, predvsem zaradi odgovorov znotraj ene spremenljivke. Zato so se deleži bistveno razlikovali med posameznimi leti raziskave (14). Da bi se temu izognili, smo za izračune deležev dejavnikov tveganja uporabili povprečne vrednosti iz raziskav v letu 2004 in 2008. Kajenje je dejavnik tveganja za razvoj ishemične in hemoragične možganske kapi, zlasti pri mlajših posameznikih (20). Tudi nezmerno pitje alkohola naj bi bil dejavnik tveganja za hemoragično možgansko kap, medtem ko naj bi zmerno pitje zmanjševalo tveganje za ishemično (21). Izidi raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog so pokazali, da je med preživelimi po možganski kapi večji delež nekadilcev in nepivcev alkohola kot kadilcev in pivcev. To bi lahko bila posledica tega, da so se nekateri kadilci in pivci alkohola obema razvadama odrekli, ko so zboleli, torej postali nekadilci in alkoholni abstinenti.

SKLEP

Ker je možganska kap posledica prepleta delovanja številnih dejavnikov tveganja za možganske žile, smo presežne smrti zaradi možganske kapi izračunali zato, da bi hipotetično lahko to umrljivost zmanjšati na stopnjo v ljubljanski regiji. Iz podatkov programa Z zdravjem povezan vedenjski slog smo ugotavljali, kako dejavniki tveganja za možgansko kap v posameznih regijah odstopajo od deležev v ljubljanski. Na osnovi dobljenih informacij bi bilo mogoče s preventivnim delovanjem na dejavnike tveganja in ustrezno razdelitvijo človeških in finančnih virov zmanjšati umrljivost zaradi možganske kapi med prebivalci, starimi do 74 let, in najbrž tudi pri starejših.

Zahvala: Avtorja se zahvaljujeta gospe Nataši Delfar, univ. dipl. soc., in gospodu Alešu Korošcu, univ. dipl. mikrobiol., z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, za osnovne izračune podatkov.

LITERATURA

• 1.Feigin L, Lawes C, Bennett D, Anderson C. Stroke epidemiology: a review of population-based studies of incidence, prevalence, and case-fatality in the late 20th century. The Lancet Neurology, 2003; 1: 43-53.
• 2.Kunst AE, Amiri M, Janssen F. The decline in stroke mortality:exploration of future trends in 7 Western European countries. Stroke, 2011; 42: 2026-2130.
• 3.http:// www.Stroke.ahajournals.org/content/31/9/2074
• 4.Truelsen T, Piechowski-Jozwiak B, Bonita R, Mathers C, Bogousslavsky J, Boysen G. Stroke incidence and prevalence in Europe: a review of available data. Euro J Neurol, 2006; 13: 581-98.
• 5.Šelb Šemerl J. Možganska kap. V: Maučec Zakotnik J, Tomšič S, Kofol Bric T, Korošec A, Zaletel Kragelj L , ur. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije – Trendi v raziskavah CINDI 2001 – 2004 – 2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja, 2012: 229-238.
• 6.Šelb Šemerl J. Neobjavljeni podatki, izračunani iz zbirk IVZ RS. Ljubljana 2012.
• 7.Šelb Šemerl J, Nadrag P. Epidemiologija možganskožilnih bolezni. V: Žvan B, Zaletel M. Akutna možganska kap V; učbenik za zdravnike in zdravstvene delavce. Ljubljana, Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni, Sekcija za možgansko žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu, 2010: 24-30.
• 8.Rok Simon M, Tomšič S, Šelb Šemerl J, Nadrag P, Mihevc Ponikvar B, Lavtar D in sod. Neenakosti v umrljivosti žensk po izobrazbi. Zrav Var, 2013 (v tisku).
• 9.Šelb Šemerl J, Nadrag P. Epidemiologija možganske kapi v Sloveniji. 5. simpozij o možganski kapi, Ljubljana, 2012. Dostopno na: http://www.ivz-rs.si/kronične_bolezni?pi=&_5_Filename=1997.pdf&_5_MediaId=1997&_5_AutoReise=false&pl=39-5.3
• 10.http://www.stroke.org/site/PageServer?pagename=RISK
• 11.Miura K, Nakagawa H, Ohashi Y, Harada A, Taguri M, Kushiro T in sod. Four blood pressure indexes and the risk of stroke and myocardial infarction in Japanese men and women: a meta-analysis of 16 cohort studies. Circulation, 2009; 119: 1892-1898.
• 12.http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmrd/23231424
• 13.http://www.pophealth.wisc.edu.uwphi
• 14.Korošec A. Metodologija. V: Maučec Zakotnik J, Tomšič S, Kofol Bric T, Korošec A, Zaletel Kragelj L, ur. Zdravje in vedenjski slog prebivalcev Slovenije – Trendi v raziskavah CINDI 2001 – 2004 – 2008. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja; 2012: 11-14.
• 15.Carandang R, Seshadri R, Beiser A, Kelly-Hayes M, Kase C S, Kannel W B in sod. Trends in Incidence, Lifetime Risk, Severity, and 30-Day Mortality of Stroke Over the Past 50 Years. JAMA, 2006; 24: 2939-2946.
• 16.Centers for Disease Control and Prevention (CDC). Age-Specific Excess Deaths Associated with Stroke Among Racial/Ethnic Minority. MMWR 2000, 11; 49(5): 94-7.
• 17.http://www.scielo.br/pdf/anp/v653b/07.pdf
• 18.Sheikh K, Bullock C M. Effect on measurement on sex difference in stroke mortality. Stroke, 2007; 38: 1085-87.
• 19.http://stroke.ahajournals.org/content/28/7/1367.full
• 20.http://emedicine.medscape.com/article/323662-overview#aw2aab6b3
• 21.Daniel S, Brezecki D. Alcohol as a risk factor for hemorrhagic stroke. Ideggyogy Sz, 2004; 57(7-8): 247-56.