KDAJ NASTANETA ISHEMIČNA MOŽGANSKA KAP IN ZNOTRAJMOŽGANSKA KRVAVITEV?

Ishemična možganska kap

Lahko je posledica strdka, ki je nastal na veliki arteriji ali v srcu, se odlepil in nato s krvjo potoval do možganov in zamašil eno od manjših arterij.

Možganska kap je lahko tudi posledica bolezenskih sprememb na velikih ali majhnih možganskih arterijah.

Redko nastane ob vnetju arterijske stene ali zaradi prirojenega oziroma pridobljenega nagnjenja k zvečanemu strjevanju krvi.

Pri približno 30 % bolnikov ne moremo ugotoviti jasnega vzroka možganske kapi, zato govorimo o kriptogeni (dvomljivega, nejasnega ali neugotovljenega izvora) možganski kapi.

Znotraj možganska krvavitev

Nastane zaradi razpoka arterije v možganih. Najpogostejši vzrok je dolgotrajna, slabo urejena arterijska hipertenzija, ki okvari žilno steno manjših možganskih arterij. Redkejši vzroki so žilne nepravilnosti, kot sta arterijsko-venska malformacija (nepravilen oblikovni razvoj organa ali dela organa) in angiom (benigni tumor iz krvnih žil ali mezgovnic), ter motnje v strjevanju krvi.

KAKO LOČIMO ISHEMIČNO MOŽGANSKO KAP OD ZNOTRAJMOŽGANSKE KRVAVITVE?

Ločevanje med ishemično možgansko kapjo in znotrajmožgansko krvavitvijo z nevrološkim pregledom ni zanesljivo. Zato pri vsakem bolniku z možgansko kapjo opravimo slikanje možganov z računalniško tomografijo glave (CT glave) ali včasih z magnetno resonanco glave (MR glave). Pri ishemični možganski kapi ugotovimo možganski infarkt (odmrtje tkiva zaradi ishemije, ki jo navadno povzroči zamašitev arterije zaradi tromboze ali embolije), pri znotraj možganski krvavitvi pa vidimo možganski hematom (kri, razlita v tkivo).