Poročilo s tradicionalnega, tokrat 16. strokovnega srečanja Akutna možganska kap XVI,
Ljubljana, 1. december 2023

 

Možganska kap ostaja kljub napredku v primarni in sekundarni preventivi in akutnem zdravljenju drugi najpogostejši vzrok smrti, tretji najpogostejši vzrok invalidnosti po svetu in prvi vzrok onesposobljenosti med nevrološkimi boleznimi. Umrljivost je odvisna zlasti od kakovosti zdravstvene oskrbe. V Sloveniji smo do pandemije covida-19 opažali nižanje incidenčne stopnje možganske kapi, vendar brez pomembnega znižanja stopnje umrljivosti. Študije so pokazale, da lahko različni sistemi zdravstvenega varstva prispevajo k neenakostim v zdravju z zagotavljanjem različnega dostopa do zdravstvene oskrbe.

Tudi letos smo lahko spet osebno komunicirali, razpravljali, se rokovali, objeli, smejali, delili medsebojne vtise, čustva in vse, kar je človeško. Dobri in učinkoviti odnosi med ljudmi brez uspešne komunikacije niso mogoči. Biti osebni, biti človeški je zagotovilo za zdrav odnos med ljudmi, ki je nalezljiv, in ni treba čakati, da se ga nalezemo od drugih. Bodimo raje nosilci sami.

Pred več kot 20. leti sem ob neki priliki dejala: »Vsaka možganska žila bo nekoč dobila svoj kateter« (B. Žvan). Danes je nemogoče postalo realnost, saj smo priča izjemnemu napredku reperfuzijskega zdravljenja akutne ishemične možganske kapi (IMK), kot sta intravenska tromboliza in mehanska trombektomija. Učinek je odvisen od hitrosti zdravljenja, zato velja za zdravljenje možganske kapi moto »Čas so možgani«. Uveljavlja se tudi interdisciplinarni protokol »koda možganska kap«, ki skrajša zakasnitve v bolnišnicah. Za uspešno zdravljenje akutne IMK je nujno najtesnejše sodelovanje med nevrologi, radiologi, kardiologi, nevrokirurgi in drugimi specialisti. Pri tem so pomembne tudi mobilne intervencijske ekipe (rešilni avto, helikopter) in »Telereperfuzijsko« zdravljenje s pomočjo telemedicine, ki se v svetu vse bolj uveljavlja, v Sloveniji pa že 10 let deluje kot mreža TeleKap. V prihodnosti pričakujemo tudi veliko pomoč umetne inteligence, ki bo omogočila bolnikom z zmerno do hudo akutno IMK večje možnosti preživetja brez trajnih posledic.

Srečanje se je začelo z glasbeno uverturo kvarteta VIOLadies.

V pozdravnih nagovorih so 253 udeležencev hibridnega srečanja nagovorili prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., prim., višja svetnica, FESO, predsednica Sekcije za MŽB-SZD, Eu. akademičarka prof. dr. Marjeta Zorc, dr. med., akademičarka prof. dr. Vida Demarin, dr. med., FESO, dr. Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, Lara Slivnik, kronična bolnica po možganski kapi in predsednica Kluba bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Ljubljana, Jernej Sluga, bolnik po možganski kapi, ki je predstavil svojo knjigo Četrt stoletja po kapi, doc. dr. Martin Rakuša, dr. med, recenzent učbenika Akutna možganska kap XVI in asist. dr. Matija Zupan, ki je predstavil učbenik Akutna možganska kap XVI. (pozdravni govorci v sliki)

Iz tujine in domovine so bili vabljeni naslednji predavatelji: Prof. Anita Arsovska, MD, PhD, Skopje, North Macedonia; Assoc. Prof. Hrvoje Budinčević, MD, PhD, Zagreb, Croatia; Acad. Prof. Vida Demarin, MD, PhD, Zagreb, Croatia; Doc. dr. Senta Frol, dr. med., Ljubljana, Slovenija; Axel Kohlmetz, EVER Pharma, Austria; Igor Kocijančič, dr. med., Ljubljana, Slovenija; Petra Miklavčič, dr. med., Ljubljana, Slovenija; Dr. Kiruba Nagaratnam, dr. med, Velika Britanija; Dr. Denis Perko, dr. med., Ljubljana in Nova Gorica, Slovenija; Asist. mag. Marija Šoštarič-Podlesnik, dr. med., Celje, Slovenija; Katarina Šurlan Popovič, dr. med., Ljubljana, Slovenija; Prim. doc. dr. Viktor Švigelj, dr. med., Sežana, Slovenija; Dr. Marjan Zaletel, dr. med., višji svetnik, Ljubljana, Slovenija; Prof. dr. Zorc Marjeta, dr. med., Ljubljana in Izola, Slovenija; Asist. dr. Matija Zupan, dr. med., Ljubljana, Slovenija in Prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica,  Ljubljana, Slovenija. (predavatelji v sliki)

Uredniki knjige Akutna možganska kap XVI, ki je izšla ob istoimenskem strokovnem srečanju, smo zagotovili temelje za nove vsebine z namenom, da zapustimo sledi v žilni nevrologiji. Tako lahko načela tradicionalnih srečanj o akutni možganski kapi nadaljujemo v prihodnost in jo soustvarjamo. Publikacijo/učbenik Akutna možganska kap XVI v e-obliki je izdalo Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni. Da v Sloveniji ostane strokovna in učna sled je Narodno univerzitetna knjižnica učbeniku dodelila CIP številko, kar je razvidno iz baze COBISS.

Na kongresu je sodelovalo 7 farmacevtskih družb, ki so navedene v statističnem poročilu, kjer so zbrane tudi ostale podrobnosti srečanja.

Da bi lažje sami začutili utrinke s srečanja, si oglejte galerijo slik.

Veselimo se sodelovanja na naslednjem srečanju Akutna možganska kap XVII konec leta 2024!

Ob tej priložnosti vam najavljamo in vas v imenu Sekcije za glavobol – Združenja nevrologov pri Slovenskem zdravniškem društvu vabimo na naše tradicionalno strokovno srečanje Glavobol 2024, ki bo 12. aprila 2024.

S spoštovanjem,

Predsednica Strokovnega odbora in Sekcije za MŽB pri SZD
prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, FESO

Član Strokovnega odbora in podpredsednik Sekcije za MŽB pri SZD
dr. Marjan Zaletel, dr. med., višji svetnik

Član Strokovnega odbora in član Sekcije za MŽB pri SZD
asist. dr. Matija Zupan, dr. med.