English version - Report of Acute stroke XV Symposium, Ljubljana, December 16, 2022

 

Poročilo s srečanja Akutna možganska kap XV, 16. december 2022

Možganska kap ostaja kljub napredku v primarni in sekundarni preventivi in akutnem zdravljenju drugi najpogostejši vzrok smrti, tretji najpogostejši vzrok invalidnosti po svetu in prvi vzrok onesposobljenosti med nevrološkimi boleznimi. Umrljivost je odvisna zlasti od kakovosti zdravstvene oskrbe. V Sloveniji smo do pandemije covida-19 opažali nižanje incidenčne stopnje možganske kapi, vendar brez pomembnega znižanja stopnje umrljivosti. Študije so pokazale, da lahko različni sistemi zdravstvenega varstva prispevajo k neenakostim v zdravju z zagotavljanjem različnega dostopa do zdravstvene oskrbe.

Uredniki publikacije Akutna možganska kap XV (AMK XV) ter člani strokovnega in znanstvenega odbora sočasnega strokovnega srečanja smo se, zaradi še vedno visoke umrljivosti zaradi možganske kapi v Sloveniji in zato, ker je umrljivost odvisna zlasti od kakovosti zdravstvene oskrbe odločili, da bomo v letošnji publikaciji AMK XV poudarili posodobljene evropske smernice pri obravnavi bolnikov z možgansko kapjo in utrdili znanje in ozaveščenost strokovne medicinske javnosti v državi.

Po dveh letih »virtualnega premora« zaradi epidemije covida-19 smo se spet srečali v živo. Končno smo lahko spet osebno komunicirali, razpravljali, se rokovali, objeli, smejali, delili medsebojne vtise, čustva in vse, kar je človeško. Dobri in učinkoviti odnosi med ljudmi brez uspešne komunikacije niso mogoči. Temeljijo na medsebojnih pogovorih in usklajevanju želja in zahtev ob upoštevanju različnosti in drugačnosti med nami ter iskanju skupne poti, kar omogoči medsebojno sodelovanje. Biti osebni, biti človeški je zagotovilo za zdrav odnos med ljudmi, ki je nalezljiv, in ni treba čakati, da se ga nalezemo od drugih. Bodimo raje nosilci sami.

V tej luči smo strokovna predavanja pričeli z mislijo raziskovalca Davida R. Hamiltona »Misli in čustva so enako nalezljivi kot virus in se prenašajo s človeka na človeka.«

Ker je trenutno revaskularizacijsko zdravljenje v svetu in pri nas za zdaj edino priznano zdravljenje akutne ishemične možganske kapi, smo na srečanju in v publikaciji lahko zasledili poglavja, kako pospešiti pot do trombektomije, kako izboljšati hitro prepoznavanje kandidatov za revaskularizacijsko zdravljenje z avtomatično slikovno analizo in kakšne so možnosti trombektomije v zadnjem možganskem povirju. Za optimalno obravnavo bolnikov z možgansko kapjo, smo se seznanili s posodobljenimi evropskimi smernicami v sekundarni preventivi možganske kapi, za zdravljenje bolnikov z intrakranialno aterosklerotično boleznijo in o presejanju subklinične atrijske fibrilacije po možganski kapi ali prehodnem ishemičnem napadu neznanega izvora. Vaskularni nevrologi so pripravili tudi predlog slovenskih smernic o vlogi idarucizumaba za hitrejšo pot do okrevanja po možganski kapi in predlog klinične poti za obravnavo bolnikov z znotrajmožgansko krvavitvijo v nacionalni mreži TeleKap. Možganska kap je v svetu pri mladih žal v porastu, zato smo na srečanju in v knjigi namenili mesto tudi temu pomembnemu poglavju, pri čemer smo izpostavili tudi migreno kot dejavnik tveganja za možgansko-žilne bolezni. Izvedeli smo tudi, kdaj skrbeti in kdaj čakati pri porastu serumskega troponina pri akutni ishemični možganski kapi in o pomenu testiranja trombocitne funkcije pri bolnikih z možgansko-žilnimi boleznimi. Pri preprečevanju ishemične možganske kapi se znova in znova pojavljajo novi načini preventivnega zdravljenja možganske kapi, zato smo se letos lahko seznanili z novimi zdravili proti hiperlipidemiji – zaviralcev PCSK9.

Srečanje se je začelo z glasbeno uverturo kvarteta VIOLadies. V pozdravnih nagovorih so 222 udeležencev hibridnega srečanja nagovorili prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., prim., višja svetnica, FESO, predsednica Sekcije za MŽB-SZD, prof. dr. Igor Zupan, dr. med, recenzent učbenika Akutna možganska kap XV, akademičarka prof. dr. Vida Demarin, dr. med., FESO,  mag. Andrej Bručan, nekdanji direktor Internih klinik UKC Ljubljana in nekdanji minister za zdravje RS in dr. Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa.

Uredniki knjige Akutna možganska kap XV, ki je izšla ob istoimenskem strokovnem srečanju, smo zagotovili temelje za nove vsebine z namenom, da zapustimo sledi v žilni nevrologiji. Tako lahko načela tradicionalnih srečanj o akutni možganski kapi nadaljujemo v prihodnost in jo soustvarjamo.

Iz tujine in domovine so bili vabljeni naslednji predavatelji: Prof. Anita Arsovska, MD, PhD, Skopje, North Macedonia; Assoc. Prof. Hrvoje Budinčević, MD, PhD, Zagreb, Croatia; Acad. Prof. Vida Demarin, MD, PhD, Zagreb, Croatia; Prof. István Szikora, M.D., Ph.D., Budapest, Hungary;  Doc. dr. Mojca Božič Mijovski, spec. med. biokem., EuSpLM, Ljubljana, Slovenija; Doc. dr.  Miša Fister, dr. med., Ljubljana, Slovenija; Asist. mag. Senta Frol, dr. med., Ljubljana, Slovenija; Asist. Jožef Magdič, dr. med, Maribor, Slovenija; Dr. Denis Perko, dr. med., Ljubljana in Nova Gorica, Slovenija; Igor Rigler, dr. med., Ljubljana, Slovenija; Asist. mag. Marija Šoštarič-Podlesnik, dr. med., Celje, Slovenija; Prim. doc. dr. Viktor Švigelj, dr. med., Sežana, Slovenija; Dr. Marjan Zaletel, dr. med., višji svetnik, Ljubljana, Slovenija; Asist. dr. Matija Zupan, dr. med., Ljubljana, Slovenija in Prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica,  Ljubljana, Slovenija.

Z namenom izobraževanja strokovne javnosti je ob tej priliki Društvo MŽB izdalo publikacijo/učbenik Akutna možganska kap XV v e-obliki. Z namenom, da v Sloveniji ostane strokovna in učna sled, je Narodno univerzitetna knjižnica učbeniku dodelila CIP številko, kar je razvidno iz baze COBISS.

Na kongresu je sodelovale 8 farmacevtskih družb, ki so navedene v statističnem poročilu, kjer so zbrane tudi ostale podrobnosti srečanja.

Da bi lažje sami začutili utrinke s srečanja, si oglejte galerijo slik.

Veselimo se sodelovanja na naslednjem srečanju Akutna možganska kap XVI konec leta 2023!

Ob tej priložnosti vam najavljamo in vas v imenu Sekcije za glavobol – Združenja nevrologov pri Slovenskem zdravniškem društvu vabimo na naše tradicionalno strokovno srečanje Glavobol 2023, ki bo 21. aprila 2023.

 

S spoštovanjem,

Predsednica Strokovnega odbora in Sekcije za MŽB pri SZD
prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica, FESO

Član Strokovnega odbora in podpredsednik Sekcije za MŽB pri SZD
dr. Marjan Zaletel, dr. med., višji svetnik

Član Strokovnega odbora in član Sekcije za MŽB pri SZD
asist. dr. Matija Zupan, dr. med.