NAMENI IN CILJI DELOVANJA DRUŠTVA

Mnoge ljudi ogroža možganska kap, vendar tega ne vedo ali bolezni ne jemljejo dovolj resno, saj se ne zavedajo njenih posledic. Možganska kap v Sloveniji letno prizadene okoli 4000 prebivalcev, 2000 jih letno zaradi njenih posledic umre.

Z namenom preprečevanja pojavnosti možganske kapi smo leta 2004 ustanovili Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni (Društvo MŽB). Združuje ljudi, ki želijo delovati na področju preventivne vzgoje prebivalstva. Zato je povezovanje strokovne in laične javnosti z namenom zmanjševanja in preprečevanja možganske kapi temeljno poslanstvo našega društva.

Med nami je 70 večinoma visoko strokovno usposobljenih članov in od tega 40 zdravnikov, ki s svojim znanjem prispevajo k učinkovitemu ozaveščanju prebivalstva v zvezi z možgansko kapjo. Pri izvedbi strokovnih izobraževanj in humanitarnih akcijah se povezujemo z drugimi sorodnimi društvi, organizacijami in vladnimi ustanovami. Z rednim izobraževanjem tako doma kot v tujini skrbimo za strokovno usposobljenost naših članov.

Z izobraževanjem, preventivnimi humanitarnimi akcijami in ozaveščanjem med državljani Slovenije si člani društva prizadevamo vzbuditi skrb za zdravje prebivalstva z namenom, da si z boljšim vedenjem o možganski kapi lahko sami omogočimo dostojno življenje. Delovanje Društva prinaša tudi prihranek pokojninski in zdravstveni blagajni, ki bi nedvomno imeli bistveno večje finančne posledice brez tovrstnega izobraževanja.

Z željo, da zmanjšamo pojavnost možganske kapi, organiziramo predavanja za laično javnost v raznih krajih Slovenije. Praviloma so sestavni del humanitarnih preventivnih akcij, kjer poleg izobraževanja izvajamo še brezplačne meritve krvnega tlaka, holesterola in meritve morebitnih najzgodnejših aterosklerotičnih sprememb vratnih žil z lastno ultrazvočno diagnostično napravo. Na ta način lažje in z veliko gotovostjo prepoznavamo dejavnike tveganja, ki pomembno vplivajo na možnost nastanka možganske kapi. Velja poudariti, da se nekateri prebivalci, zlasti iz ruralnega dela Slovenije, s takimi meritvami srečajo le enkrat v življenju. Vsi naši člani v vseh humanitarnih akcijah delujejo prostovoljno in za svoje delo ne prejemajo nagrad.

V Sloveniji vlada hudo pomanjkanje zdravnikov, tudi na področju nevroloških ultrazvočnih preiskav. Žal nobena zdravstvena niti šolska organizacija nima opreme ali izdelanega učnega programa za izvedbo podiplomskega pouka na področju ultrazvočne diagnostike vratnih in možganskih žil. Zdravniki in medicinska oprema v javnih bolnišnicah so preobremenjeni z rednimi preiskavami pacientov (na preglede za ultrazvočne preiskave se v bolnišnicah in ambulantah čaka tudi do eno leto), zato bi s težavo prenesli morebitne dodatne organizacijske in pedagoške obremenitve. Sleherno izobraževanje na napravah, ki so med drugim namenjene tudi urgentni obravnavi pacientov, pa lahko pripelje do konflikta interesov med pedagoško dejavnostjo in potrebami pacientov.

Prav zato je Društvo samo organiziralo neprofitno Šolo nevrosonologije, ki je edina tovrstna šola v Sloveniji. Od Slovenskega zdravniškega društva (SZD) smo pridobili certifikat, s katerim se izobraževanje v naši Šoli nevrosonologije kot edino tovrstno v Sloveniji šteje med dodatna znanja v skladu s Pravilnikom o dodatnih znanjih SZD. Društvo je z lastnimi sredstvi opremilo multimedijsko predavalnico in razpolaga z lastno ultrazvočno napravo namenjeno učenju. Za svoje delovanje ne uporablja javnih finančnih virov, ampak lastne. Z njimi krije vse stroške delovanja Šole. Za pridobivanje sredstev je Društvo organiziralo pridobitno dejavnost v obliki izvajanja strokovnih kongresov in strokovnih predavanj, od katerih so vsa tako pridobljena sredstva namenja tekočim stroškom poslovanja, izobraževanju in humanitarnim akcijam.

Poleg naštetega Društvo ločeno zbira sredstva za nakup sodobne ultrazvočne naprave, ki bo tehnično najsodobnejša aparatura in bo med drugim omogočala tudi vpogled v žilje znotraj lobanje, kar bo Šoli omogočilo še bolj kvalitetno izobraževalno dejavnost.

V Društvu smo trdno prepričani, da s svojo dejavnostjo nedvomno koristimo širšemu javnemu interesu. Prepričani smo tudi, da smo s svojim delovanjem rešili že marsikatero človeško življenje. Če preprečimo eno samo možgansko kap letno, je letni proračun Društva brez dvoma nižji od sredstev, ki jih mora javni zdravstveni sistem nameniti za zdravljenje obolelega pacienta. Takšen bolnik največkrat ostane trajno onesposobljen in je zato v breme družbi in družini. Vse to pa je zagotovo zanemarljivo v primerjavi s človeško stisko bolnika, ki ga doleti tako huda bolezen, kot je možganska kap.

Niko Šafarič, predsednik