Možganska kap je še vedno eden resnih problemov sodobne medicine tako zaradi velikega števila oseb z boleznimi možganskih žil kot tudi zaradi socialno- ekonomskih posledic možganske kapi, ki prizadenejo družino in celotno družbo. V vsem zahodnem svetu sledi boleznim srca (celo pred rakom) možganska kap kot druga najpogostnejša bolezen in vzrok za 10 % smrti. V Evropi pa je tretji najpogostnejši vzrok, in sicer za drugouvrščeno ishemično boleznijo srca in celo pred rakom. Breme bolezni in stroškov zdravstvenega varstva zaradi možganske kapi je zelo veliko, ker zapusti hude nevrološke posledice, kot so telesna in kognitivna oviranost. Z naraščanjem pričakovane dolgosti življenja in zato večjega števila starih ljudi v populaciji se bo incidenca možganske kapi povečevala, vendar bo hkrati zaradi uspešnejšega zdravljenja tudi prevalenca bolnikov po možganski kapi vedno večja. Kljub temu, da se število smrti zaradi bolezni možganskih žil v svetu in pri nas zmanjšuje, so leta 2008 v Sloveniji te bolezni skupaj zasedle 10,6 % vseh smrti; od tega se jih je 90,2 % zgodilo v starosti nad 64 let. V deželah vzhodne in srednje Evrope sta incidenca in umrljivost zaradi možganske kapi še vedno pomembno večja v primerjavi z razvitimi državami v svetu. Z namenom, da se približamo razvitemu svetu v obravnavi možganske kapi, smo srednje in vzhodne evropske države 12. decembra 2009 podpisale Budimpeštansko deklaracijo, v kateri pozivamo vladne in nevladne organizacije, strokovno javnost in slehernega posameznika k boljšemu osveščanju prebivalstva in boljši obravnavi bolnikov z možgansko kapjo.
Na petem tradicionalnem srečanju Akutna možganska kap smo skušali obravnavati problem možganske kapi še iz drugih zornih kotov kot na dosedanjih srečanjih, nekatere večno aktualne teme pa osvežiti. Vsa obravnavana problematika je zajeta v pričujočem učbeniku Akutna možganska kap V, ki je ena pomembnejših publikacij na temo možganske kapi v državi in je namenjena tako strokovni javnosti kot študentom Medicinske fakultete in Fakultete za zdravstveno nego.
Knjiga v začetnem poglavju obravnava epidemiologijo možganske kapi v Republiki Sloveniji, kjer so navedeni najnovejši epidemiološki podatki Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenje. V nadaljevanju spoznamo, s kakšnimi kliničnimi problemi akutne možganske kapi se srečujejo zdravniki družinske in splošne medicine v ambulantah v primarnem zdravstvu.
Sledijo zanimiva poglavja o možganskožilnih boleznih v povezavi z boleznimi srca in po srčnih operacijah, s kronično ledvično boleznijo in sladkorno boleznijo (odvisno od inzulina). Približno pri 60 % bolnikov z možgansko kapjo se pojavi depresija, zato bo poglavje o vaskularni depresiji odgovorilo na marsikatero zagonetno vprašanje v korist teh bolnikov. Ženske in moški se razlikujemo po videzu, načinu govora in reševanja problemov ter mnogih drugih lastnostih, med katere sodi tudi razlika po spolu, kar vse vpliva na zbolevanje za možgansko kapjo.
Zanimivo je, da je pomemben in neodvisen dejavnik tveganja za možganskožilne bolezni tudi nosečnost, čeprav gre za mlade ženske. Bolezen ne povzroča samo oviranosti ali smrtnosti pri materi, temveč je lahko usodna tudi za zarodek. Čeprav je kap med nosečnostjo in puerperijem redka, pomeni za zdravnika diagnostični in terapevtski izziv. Možganska kap spada tudi med deset najpogostnejših vzrokov za umrljivost otrok. Ishemična možganska kap pri otrocih in mladostnikih je redka, njeni vzroki pa se pomembno razlikujejo od tistih pri odraslih.
Ugotavljanje vzroka ishemične možganske kapi in prisotnosti laboratorijskih protrombotičnih dejavnikov pri otrocih so znanstvena podlaga za oblikovanje predlogov preventivnega zdravljenja in indikacij za usmerjeno odkrivanje prirojenih trombofilnih dejavnikov pri družinskih članih. Pomembni vzroki za nastanek možganskožilnih bolezni so lahko genski dejavniki. To potrjujejo raziskave o pomenu družinske obremenjenosti in monogenske oblike teh bolezni, ki pa imajo sorazmerno majhen delež v epidemiologiji možganskožilnih bolezni, katere so večinoma posledica celostne interakcije med številnimi genskimi in okoljskimi dejavniki. Možganskožilne bolezni so redkejše, vendar pogosto resne in življenje ogrožajoče posledice različnih vnetnih revmatoloških bolezni. Za bolnika z vnetno revmatično boleznijo je centralna nevrološka prizadetost pogosto hud zaplet v poteku bolezni, ki pomembno prispeva k zbolevnosti in umrljivosti bolnikov.
Zanimivo je poglavje v knjigi, ki govori o raku in možganskožilnih boleznih. Rakavi bolniki, ki jih je prizadela kap, imajo slabšo prognozo, verjetno zaradi njihovega splošnega stanja in pojava dveh hudih bolezni. V nasprotju s tem praktičnim splošnim mnenjem obstaja nekaj specifičnih primerov, povezanih z rakom pri ishemični možganski kapi, znotrajmožganski krvavitvi in možganski venski trombozi. Mogoče jih je strniti kot vzroke, ki so povezani z rakom, koagulopatijo in okužbami, ter kot vzroke, povezane z zdravljenjem. Brez moderne diagnostične tehnologije bi možganska kap ostala, tako kot do nedavnega, temna lisa za terapevtske možnosti.
Danes v diagnostiki akutne možganske kapi uporabljamo različne nevrosonološke preiskave, ki jih lahko koristno uporabimo tudi za monitoriranje možganske cirkulacije med operativnimi posegi. Z urgentnimi nevroradiološkimi preiskavami pri bolnikih z možganskožilnimi boleznimi hitro in natančno odkrijemo in opredelimo različno žilno patologijo, ki jo lahko hitro in učinkovito zdravimo. Eden načinov je endovaskularno zdravljenje arterij vertebrobazilarnega povirja, ki je danes najsodobnejši način zdravljenja z manjšo stopnjo zapletov in usodnih izidov v primerjavi s kirurškim zdravljenjem. Endovaskularno zdravljenje možganskih žil prinaša revolucijsko spremembo v preprečevanju in zdravljenju različnih tipov možganske kapi in se tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja. Pri tem je pomembno, da skupina, ki je vpletena v proces zdravljenja, upošteva sodobne smernice za endovaskularno zdravljenje možganskih žil, saj z njim povečamo uspešnost zdravljenja. Za pripravo bolnika na endovaskularni poseg in oskrbo po njem je odločilna sestrska skupina, ki skrbi za logistiko celotnega procesa zdravljenja in izvajanje nadzora pred in med zdravljenjem ter po njem vse do bolnikovega odpusta iz bolnišnice. Neredko so bolniki z akutno možgansko kapjo življenjsko ogroženi, zato potrebujejo oskrbo po načelih najvišje stopnje intenzivnega zdravljenja, kar lahko zmanjša bolnikovo onesposobljenost po zaključenem zdravljenju ali prepreči usoden izid.
V publikaciji najdemo tudi izkušnje ljubljanske skupine o obravnavi bolnikov s trombozo bazilarne arterije, ki je pogosto povezana s slabim izidom, to je hudo telesno in kognitivno oviranostjo in smrtnostjo. Včasih ostanejo bolniki po možganski kapi neozdravljivo bolni. Zanje in njihove svojce pomeni paliativna oskrba celostno oskrbo ne le telesnih simptomov, kot so huda bolečina, oteženo dihanje, slabost, utrujenost, zaprtje in nespečnost, temveč jim nudi tudi psihosocialno in duhovno podporo za dosego čim boljše kakovosti življenja vse do smrti. V Sloveniji je to novejši, v svetu pa že uveljavljen način obravnave neozdravljivo bolnih, zato bomo z zanimanjem prebrali poglavje o novem načinu obravnave teh bolnikov in ga skušali vpeljati glede na možnosti našega delovnega okolja.
O uporabi ortoz pri bolnikih po možganski kapi je še veliko odprtih vprašanj, ki zahtevajo nove in bolje zastavljene raziskave. Kljub temu lahko trdimo, da so to pripomočki, ki pomagajo v rehabilitaciji. Da bi bila uporaba ortoz učinkovita, predlaga avtorica tega zadnjega, vendar pomembnega poglavja, temeljito analizo bolnikovega stanja, ki jo opravijo vsi člani rehabilitacijske skupine, katere stalen in enakovreden član je tudi diplomirani inženir ortotike in protetike.
Ničesar ni, kar bi lahko bolj širilo človeško dušo, udejanilo človeški potencial ali človeku omogočilo, da bi obvladoval svoje življenje, kot so zdravi možgani. Zato je bistvo našega življenja ohranjati zdrave možgane. Na Svetovnem dnevu možganske kapi 2009 so razglasili, da je ta bolezen katastrofa, ki pa jo lahko preprečimo in zdravimo. In kaj dejansko lahko storimo? Vsi, ki se bomo udeležili pričujočega srečanja, lahko podučimo vsaj nekaj ljudi in naših bolnikov, ki jih srečujemo v vsakdanjem delu in življenju o dejavnikih tveganja za možgansko kap. Opozarjali jih bomo, kako naj se jih obranijo, kateri so znaki in simptomi možganske kapi, in kaj naj storijo, če jih doživijo ali opazijo pri drugi osebi ter kakšni so vzroki možganske kapi in kako jih odstraniti. Prav s takšnimi ukrepi je smrtnost zaradi možganske kapi mogoče zmanjšati in ozdravljenim ohraniti več let in predvsem več zdravih let življenja. Da bi uspešno preprečevali pojav možganske kapi in s tem zmanjšali umrljivost, zbolevnost, prikrajšanost pri vsakdanjih življenjskih dejavnostih in stroške zdravstvenega varstva, je potrebno tudi identificirati populacijske skupine, ki jih možganska kap najbolj ogroža in jim nameniti vse preventivne ukrepe na državni in lokalni ravni.
Če bo sleherni udeleženec srečanja ali bralec knjige Akutna možganska kap V preprečil vsaj eno možgansko kap, bo namen organizatorjev srečanja in avtorjev publikacije dosežen.