UVOD

Možganskožilne bolezni so danes že drugi vzrok umrljivosti v svetu, tretji v Evropi, hkrati pa veljajo za vodilni vzrok invalidnosti. Umrljivost zaradi možganske kapi tudi pri nas kot povsod v svetu blago pada. Padec zaznavamo najverjetneje zaradi boljšega zdravljenja bolezni, pa tudi zaradi boljše preventive in zmanjševanja dejavnikov tveganja (1).

Karotidna bolezen je sinonim za napredovalo aterosklerozo razcepišča karotidnih arterij, in sicer z zožitvijo ali zaporo zunaj lobanjskega dna notranje karotidne arterije (NKA). Napredovala ateroskleroza karotidnih arterij je pomemben vzrok za prehodni prehodni ishemični napad (TIA) in ishemično možgansko kap (IMK) (1).

Karotidna angioplastika (KAS) je v prvi vrsti namenjena bolnikom s simptomatično karotidno boleznijo, pri katerih je tveganje kirurške trombendarterektomije (TEA) preveliko. Ta način zdravljenja je primeren tudi za že operirane bolnike, pri katerih se je vnovič pojavila zožitev notranje karotidne arterije ali pa je le-ta posledica radioterapije (4).

O tem, ali je bolnik primeren kandidat za kariotidno angioplastiko, odloča konzilij za zdravljenje karotidne bolezni na podlagi bolnikovega telesnega stanja in opravljenih slikovnih preiskav, kot so: ultrazvok vratnih žil, magnetnoresonačna angiografija (MRA), računalniška o-tomografska angiografija (CTA) ali digitalna substrakcijska angiografija (DSA).

Bolnik je individuum, zato smo pri svojem delu usmerjeni v zagotavljanje njegovega ravnovesja v času bolezni, sočasno pa moramo izpopolnjevati njegovo ve?denje o bolezni in izboljšati njegovo sodelovanje v zdravljenju, obnavljanjeu zdravja ali lajšanjeu trpljenja. V sistematični, procesni obravnavi bolnika enakovredno ocenjujemo vse njegove telesne, čustvene, miselne, duhovne in medosebne potrebe ter mu predočimo možnosti izbire (2).

Kakovostna zdravstvena nega bolnika ob posegu pomeni podporo pri bolniku priovem soočenju s strahom pred izidom načrtovanega posega (3). Zdravstvena nega je specifična in je razdeljena na dva sklopa: obravnava bolnika pred posegom in po njem.

PRIPRAVA BOLNIKA PRED POSEGOM

Bolnika o datumu posega obvestimo po pošti. Na domači naslov prejme sklep nevro-angiološko-nevkoradiološkega konzilija (NAN), pojasnilo o posegu (priloga 1) ter vabilo na poseg, v katerem so poleg datuma sprejema tudi navodila, kako se mora pripraviti nanj in katere preiskave mora opraviti pred izvedbo (priloga 2)

Poseg karotidna angioplastika opravimo na dan sprejema, zato je zelo pomembno, da je bolnik pravilno pripravljen: pet dni pred sprejemom naj jemlje eno tableto Plavixa 75 mg in Aspirina P 100 mg na dan, ki pa ju na dan posega ne zaužije, vzame le svoje redno predpisane antihipertenzive s pol požirka vode. Bolnik mora biti tešč. S seboj prinese vso zahtevano dokumentacijo:

Dokumentaciji ob sprejemu dodamo še temperaturni list z vpisano predpisano terapijo, vitalnimi znaki, vrednostjo krvnega sladkorja, če ima bolnik sladkorno bolezen. Bolniku okoli zapestja zapnemo identifikacijsko zapestnico. Bolnik izpolni izjavo o posredovanju informacij, skupaj z zdravnikom pa izpolnita soglasje za poseg interventne radiologije (priloga 3) in soglasje za anestezijo med posegom (priloga 4).

Bolnika pospremimo na oddelek, kjer se preobleče in počaka na poseg. Izpolnimo sprejemni dokument in načrt zdravstvene nege. Bolnika na poseg odpeljeta spremljevalec in medicinska sestra/zdravstveni tehnik (MS/ZT), ki bolnika skupaj z vso dokumentacijo predata ekipi na oddelku interventne radiologije.

ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO POSEGU

Bolnika po končanem posegu na oddelek pripeljeta medicinska sestra in zdravstveni tehnik ter spremljevalec, v primeru zapletov med posegom pa dve medicinski sestri ali dva zdravstvena tehnika in zdravnik.

Bolnika na oddelku priklopimo na EKG monitor. Pet ur po posegu mu izmerimo vitalne znake, opazujemo njegovo splošno počutje in stanje vbodne rane. Sladkornemu bolniku izmerimo krvni sladkor. Vse navedeno dokumentiramo.

Za zapiranje stegenske arterije sta v uporabi dva načina. Zapreti jo je mogoče s kolagenom ali šivanjem. Obravnava vbodne rane je glede na način zapiranja stegenske arterije različna. Vbodne rane, zaprte s kolagenom ne smemo obtežiti (slika 1). Zdravnik tišči stegensko arterijo le nad vbodnim mestom. Vbodno rano, zaprto s šivanjem, obtežimo s peščeno vrečko, ki jo odstranimo po dveh urah.

Po posegu je bolnikovo gibanje omejeno. Po odstranitvi žilnega vodila leži bolnik na hrbtu z iztegnjeno nogo, na kateri je bila opravljena punkcija arterije. Iz postelje sme vstati štiriindvajset ur po opravljenem posegu, če mu to zdravstveno stanje dopušča.

Medicinska sestra in zdravstveni tehnik morata poznati možne zaplete, ki jih je možnih več. Nevrološki zaplet je sindrom, ki ga sestavljajo: hiperperfuzija, prehodni ishemični napad, in možganska kap. Drugi zapleti so še: prehodna hipotenzija, prehodna bradikardija, akutna tromboza žilne opornice in posledična razsežna ishemična možganska kap. Na vbodnem mestu lahko nastane tudi hematom (slika 2).

Štiriindvajset ur po posegu sledi kontrolna ultrazvočna preiskava vratnih žil. Bolnik je odpuščen v domačo oskrbo z navodili za nadaljnje zdravljenje.

SKLEP

Naloge zdravstvene nege, ki jih izvajata medicinska sestra in zdravstveni tehnik pri bolniku s karotidno boleznijo, se med zdravljenjem spreminjajo in prilagajajo glede na posameznikove potrebe po zdravstveni negi. Oba posvečata posebno pozornost tudi možnim zapletom po opravljeni karotidni angioplastiki. Pogovor z bolnikom in spodbujanje sta izredno pomembni podpori, ki pripomoreta k njegovemu boljšemu počutju.

LITERATURA

• 1.Žvan B. Obravnava bolnikov s karotidno boleznijo. V: Tetičkovič E, Žvan B, ur. Možganska kap do kdaj. Kapital: Maribor 2007: 171-6.
• 2.http://www.ukc-mb.si/index.php?id=289
• 3.Kralj M. Zdravstvena nega bolnika ob koronografiji in primarni perkutani koronarni intervenciji. V: Kvas A, ur. Zbornik predavanj kakovostna vseživljenjska rehabilitacija srčno-žilnih bolnikov. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije: Bled, 2008: Zbornica zdravstvene in babiške nege, 15-21.
• 4.Matela J, Kulaš D, Vadnjal S, Slanič A. Uporabnost novih slikovnih modalitet pri načrtovanju znotrajžilnega zdravljenja karotidne bolezni. V: Tetičkovič E, Žvan B, ur. Možganska kap do kdaj. Kapital: Maribor, 2007: 105-16.