Knjiga v 23 prispevkih (in hkrati poglavjih) zajema vedno aktualno snov o možganskožilnih boleznih. Vsebine si sledijo v logičnem zaporedju, ki jih kot rdeča nit povezuje poudarjena pomembnost ustrezne obravnave akutne možganske kapi.

Na začetku sta dva prispevka o trombolitičnem zdravljenju akutne ishemične kapi in najnovejših dosežkih mehanične revaskularizacije zapore možganske arterije. Sledi raziskava o pomembnosti večdisciplinarne obravnave bolnikov v akutnem zdravljenju možganske kapi, sekundarni preventivi in rehabilitaciji po preboleli možganski kapi.

V poglavju o kliničnem pomenu koagulacijskih abnormalnostih pri nastanku možganske kapi so pregledno podani dosežki in obenem tudi dubioze v zvezi s tem. Tukaj smo še daleč od zanesljivih dokazov o vzročni povezavi koagulacijskih dejavnikov in zapore možganskih žil, kar je razvidno iz razprave in obsežne literature z navedbo 117 člankov.

V poglavju o primarni in sekundarni preventivi možganske kapi pri obravnavanju bolnikov z atrijsko fibrilacijo so pregledno predstavljene najnovejše pobude zdravljenja z novimi oralnimi protikoagulacijskimi zdravili. Zanimivo je poglavje o pomembnih kazalnikih za oceno tveganja napredovanja in ponovitve možganske kapi. Sledi izjemen prispevek o nevroplastičnosti med okrevanjem po preboleli možganski kapi. Naslednji pa poroča o zdravljenju nerupturiranih znotrajmožganskih anevrizem v UKC Ljubljana, kjer se vsi skušajo držati zadnjih ameriških smernic.

Sledita zanimivi poglavji o obravnavi bolnikov z znotrajmožgansko krvavitvijo v okviru smernic, kot jo izvajajo v posebni enoti za intenzivno terapijo UKC Ljubljana.

Poročilo o zdravljenju asimptomatične zožitve notranje karotidne arterije navaja jasne smernice o kirurškem zdravljenju, ki je indicirano v izjemnih primerih le po natančno izbranih merilih, o čemer odloča konzilij. Sledi prispevek o ugotavljanju potrebnosti vstavitve začasnega žilnega obvoda pri karotidni endarteriektomiji. Pri tem se avtorji opirajo na medoperativni klinični nadzor nevrološkega deficita budnega operiranca in infrardečo spektroskopijo. V prispevku je kar nekaj nedoslednosti in precej nedorečenega. Na primer: zakaj je bila uporabljena manjvredna infrardeča spektroskopija in ne transkranialna dopplerska preiskava.

V nadaljevanju je nekaj zanimivih primerov z jasnim poročanjem o hiperperfuziji po karotidni revaskularizaciji, disekciji notranje karotidne arterije in krvavitvi iz možganske arteriovenske malformacije. Sledi lep in strokovno verodostojen prispevek o možganski venski in sinusni trombozi. Prikaz etioloških dejavnikov, diagnoze in zdravljenja so dobrodošli napotki za klinično prakso.

Zanimiv je prikaz primera prehodne globalne amnezije, kjer so z magnetnoresonančno tomografijo potrdili manjšo pretočnost dela možganov.

V prispevku o embrioloških razvojnih anomalijah vratnih in možganskih arterij so navedeni možni načini zdravljenja bolnikov s takšno patologijo.

Na koncu sta dva prispevka, ki očitno spodbujata polemiko. V prvem naj bi bilo vprašljivo, ali so klinične poti za obravnavo bolnikov z možgansko kapjo koristne. V drugem je nenormalnost globoke možganske bele snovi opredeljena s kliničnimi diagnostičnimi kriteriji, vendar je v zvezi s tem še precej nedokončanega.

Prispevki ponujajo nova znanja, so korektni in verodostojni ter tvorijo pomemben del mozaika o možganski kapi. Knjiga ima dvojno vrednost. Prva je simpozijski zbornik o možganskožilnih boleznih, ki je koristen za praktično uporabo v klinični praksi. Druga vrednost pa je, da izpolnjuje merila za univerzitetni učbenik o možganski kapi, ki je primeren za specializante nevrologije, radiologije, žilne kirurgije in drugih sorodnih strok.