Morda je med vsemi strahovi, bolj kot smrt, najbolj vznemirljiv ta, da bomo nekoč nekomu v breme. To pomeni žalostno slovo občutku samostojne identitete. Strah, da se bomo morali odpovedati svojim osebnim interesom, nagnjenjem in samospoštovanju je neizmeren. Že kratkotrajna prekinitev ali izliv krvi v možgane ima tako hude posledice, kot je ishemična možganska kap ali možganska krvavitev. Takšen dogodek lahko povzroči smrt, kar pa je še huje, zapusti dolgotrajno telesno in duševno oviranost, saj je možganska kap tudi drugi najpogostejši vzrok demence ter pogost vzrok epilepsije in depresije pri odraslih.

Akutna možganska kap potrebuje takojšne ukrepanje. Koncept Čas so možgani pomeni, da sodi možganska kap med medicinska urgentna stanja. Danes je zdravljenje s trombolizo edini način za bolnike z akutno ishemično možgansko kapjo. Zato moramo strokovnjaki s področja možganskožilnih bolezni vse moči usmeriti v izobraževanje prepoznavanja znakov in simptomov akutne možganske kapi tako širše laične kot strokovne javnosti, da bi lahko čim večje število bolnikov z akutno obliko te kapi prejelo ustrezno zdravljenje. Zdravljenje s trombolizo se mora za bolnike z akutno ishemično možgansko kapjo, ki dokazano zmanjša breme bolezni, nujno povečati. To nam lahko omogoči telemedicinska tehnologija v obliki video konzultacijskega sistema. Posredovanje prek sistema telekapi lahko pomembno pomaga v geografsko obrobnih območjih z nezadostno nevrološko oskrbo za možgansko kap.

Atrijska fibrilacija je pomemben neodvisen dejavnik tveganja za ishemično možgansko kap. Zdravljenje s prirejenimi odmerki varfarina učinkovito preprečuje kap in smrt pri bolnikih z velikim tveganjem. Žal se z varfarinom se še vedno zdravi premajhno število bolnikov z atrijsko fibrilacijo, zlasti starejših. Nova oralna protikoagulacijskega zdravila, kot so neposredni zaviralci trombina in zaviralci faktorja Xa, ki so jih že in jih še preskušajo v velikih randomiziranih raziskavah, nakazujejo dodatne in verjetno tudi učinkovitejše možnosti zdravljenja. Zlasti dostopnost do učinkovitejših oralnih protikoagulacijskih zdravil brez pomembnih interakcij s hrano in z zdravili, ki ne potrebujejo stalnega nadzora koagulacije, bo postala velika prednost za bolnike z atrijsko fibrilacijo in velikim tveganjem za vnovično možgansko kap.

Nesluteni razvoj znotrajžilnih tehnik in materialov je utrl pot znotrajarterijskemu zdravljenju različnih možganskožilnih bolezni. Že uveljavljenemu znotrajžilnemu zdravljenju karotidne bolezni, možganskih anevrizem, arteriovenskih malformacij in fistul se je v zadnjih letih pridružila nova metoda intervencijske nevroradiologije – mehanična revaskularizacija pri akutni ishemični možganski kapi. V tej luči se zadnjem času v intervencijski nevroradiologiji pogosteje kot, ali lahko zdravimo, zastavlja vprašanje, kdaj in na kakšen način naj zdravimo. Zato slikovne diagnostične metode (ultrazvočna preiskava, računalniška tomografija, magnetna resonanca, angiografija) s svojim nenehnim razvojem postajajo še pomembnejši del celovite obravnave bolnikov z možganskožilnimi boleznimi. Na podlagi analize lastnih rezultatov v zadnjih letih lahko sklenemo, da je znotrajarterijsko zdravljenje, še zlasti karotidna angioplastika, varen poseg. Sorazmerno majhno število zapletov lahko pripišemo skrbni izbiri bolnikov na večdisciplinarnih strokovnih konzilijih, dolgoletnim izkušnjam naše skupine in skrbnemu spremljanju bolnikov.

Patologija možganskih ven ostaja izziv ne le za klinike, temveč tudi za raziskovalce. Razmah slikovnih tehnik je omogočil proučevanje venskega sistema, vendar pomanjkanje izkušenj otežuje začetne raziskave. Obstajanje kronične cerebrospinalne venske insuficience pri multipli sklerozi oziroma njena vloga pri tej bolezni zaenkrat ni potrjena. V publikaciji so nepristransko prikazana dosedanja spoznanja, ki govorijo v prid in proti vaskularni hipotezi nastanka multiple skleroze. Nobenega dvoma ni, da so za razrešitev uganke nujno potrebne dobro zasnovane in ustrezno metodološko podprte raziskave, ki sicer po svetu že potekajo. Delček teh spoznanj bomo lahko delili tudi na tokratnem srečanju s strokovnjaki iz domovine in tujine.

Možganskožilna patologija lahko hitro pripelje do nepopravljive okvare, včasih tudi do smrti možganov, katera pomeni telesno smrt po vseh sodobnih strokovnih kriterijih, ki so podlaga za transpantacijsko dejavnost. Pravočasna prepoznava možnega mrtvega dajalca, pravilno in hitro ukrepanje in odkrit pogovor s svojci umirajočega so osnova za dobro in korektno delo v enotah intenzivne medicine. Presaditev darovalčevih organov namreč ohrani in izboljša kakovost življenja prejemnikom presajenih organov.

Vprašanj, ki jih sprožijo možganskožilni dogodki, ki so neredko povezani z dolgotrajnimi in hudimi posledicami, je nešteto. Na mnoga bomo v dnevih srečanja Akutna možganska kap VI in v pričujoči publikaciji dobili odgovore, ali vsaj verodostojne informacije, mnoga pa bodo morala počakati na naslednja srečanja. Vsa znanja zbrana v tej knjigi so kot zvezde, ki pomenijo vsakemu kaj drugega. Popotnikom so vodnice, drugim so samo drobne lučke, trgovcu so zlato, znanstvenikom so vedno novi in novi izzivi, mi pa jih bomo pri svojem delu združili v luči sodobne in učinkovite obravnave vseh, ki jim bolezen šele grozi, ali pa so jo že doživeli.

Ob spoznanju, da se zavedamo svojega neznanja, smo na najbližji poti k znanju. Izobraževanje je pomemben sopotnik vseh, ki nas združuje medicina, saj nas spremlja do konca življenja. Prepričana sem, da bomo s pomočjo te knjige storili dolg korak k znanjem, ki jih bomo lahko uporabili pri našem delu in jih prenesli vsem kolegom, predvsem mlajšim, ki so se odločili za našo pot.