Učbenik Akutna možganska kap VI, ki ga je uredila doc. dr. Bojana Žvan s sodelavci, vsebuje številne članke, ki prikazujejo različne vidike in problematiko možganske kapi. Nekateri dodani prispevki pa obravnavajo ‘vroče’ teme o diagnostiki in zdravljenju multiple skleroze.

V poglavju Kako izboljšati mrežo za obravnavo bolnikov z akutno možgansko kapjo v Sloveniji? doc. dr. Žvanova poudarja pomen hitrega prepoznavanja in hitrega začetka tromboliznega zdravljenja bolnikov z akutno ishemično možgansko kapjo. Strokovnjaki s področja možganskožilnih bolezni morajo vse moči usmeriti v izobraževanje prepoznavanja znakov in simptomov akutne možganske kapi tako širše laične kot strokovne javnosti, da bi lahko čim večje število teh bolnikov prejelo ustrezno zdravljenje.

Poglavje Ali statini lahko preprečijo možgansko kap? je doc. dr. Žvanova posvetila zdravljenju bolnikov z možganskožilnimi boleznimi s statini, predvsem pri preprečevanju ishemičnih možgansko žilnih dogodkov v primerjavi s preostalimi hipolipemiki, ki nimajo takšnega učinka. Z vplivom na različne mehanizme v obdobju akutne možganske kapi imajo statini tudi nevroprotektivni učinek, hkrati pa izboljšajo izid možganske kapi, kadar ga uvedemo po dogodku.

V poglavju Atrijska fibrilacija in možganska kap je doc. dr. Žvanova opisala pomen atrijske fibrilacije pri nastanku možganske kapi. Z nazornimi tabelami je prikazala način stratifikacije tveganja za srčno embolično možgansko kap pri bolnikih z nevalvularno atrijsko fibrilacijo ter učinkovitost varfarina in Aspirina pri preprečevanju možganske kapi zaradi atrijske fibrilacije, ki zdravniku olajšata odločitev o zdravljenju. Opozori na lestvico HAS-BLED, ki pomembno pomaga pri ugotavljanju tveganja krvavitve med oralnim protikoagulacijskim zdravljenjem atrijske fibrilacije. Avtorica ugotavlja, da se z varfarinom še vedno zdravi premajhno število bolnikov z atrijsko fibrilacijo, zlasti starejših, k čemer vsaj deloma prispeva dokaj celostno zdravljenje z varfarinom, ki zahteva redne laboratorijske kontrole. Meni, da nova oralna protikoagulacijskega zdravila, kot so neposredni zaviralci trombina in zaviralci faktorja Xa, ki so jih že in jih še preskušajo v velikih randomiziranih raziskavah, nakazujejo dobre in učinkovitejše možnosti preprečevanja ishemične možganske kapi pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo.

Avtorici dr. Nina Vene in dr. Tjaša Vižintin-Cuderman v svojem prispevku prikažeta učinkovitost protitrombotičnega farmakološkega zdravljenja pri preprečevanju možganske kapi, oceno tveganja za možgansko kap in krvavitev med protitrombotičnim zdravljenjem. Poudarjata pomen dobro urejenega zdravljenja s varfarinom, ker bi sicer zapleti tovrstnega zdravljenja presegli njegovo korist, kot tudi pomen dobro organizirane strukture in mreže trombotičnih ambulant v Sloveniji.

Prof. dr. Zaletel v svojem prispevku Funkcionalna pareza kot posnemovalka možganske kapi opisuje obravnavo funkcionalnih motenj, ki so pogoste na različnih področjih medicine (v splošni praksi, psihiatrični in nevrološki ambulanti).

Mag. Menihova v članku Zdravljenje bolnikov z nesimptomatično karotidno boleznijo poudarja pomen njenega zdravljenja. Tveganje za možgansko kap je pri bolnikih z nesimptomatično zožitvijo notranje karotidne arterije ocenjeno na 1 % letno, pri tistih z več kot 75-% zožitvijo pa je še večje (3,7 % na leto). Navaja rezultate raziskave SPARCL, v kateri je karotidno revaskularizacijo redkeje potrebovala skupina, ki je dobivala atorvastatin, v primerjavi s skupino, ki ga ni dobivala. Ponovna možganska kap je bila prav tako redkejša pri tistih, ki so prejemali atorvastatin.

Doc. dr. Janja Pretnar Oblak razgrinja rezultate karotidne angioplastike v UKC Ljubljana. Osredotočila se je na analizo zapletov karotidne angioplastike med leti 2003 in 2008. Delež zapletov je bil od 1 % v asimptomatični skupini in 2,2 % v simptomatični skupini.

Avtorji mag. Makovec, mag. Šikovec, dr. Repar, dr. Kolenc in dr. Kerin v prispevku Karotidna endarteriektomija opozarjajo na uspešnost kirurškega zdravljenja bolnikov s simptomatično karotidno zožitvijo v Splošni bolnišnici Novo mesto ter razpravljajo o indikacijah za kirurško ter perkutano zdravljenje simptomatske in asimptomatske karotidne bolezni.

Pri bolnikih z ishemično možgansko kapjo in prehodno ishemično motnjo se lahko pojavijo motnje vida, ki jih pogosto težko prepoznamo. Avtorja dr. Zupan in doc. dr. Bojana Žvan opisujeta različne klinične sindrome motenj vidnega sistema, in poudarjata, da jih moramo aktivno iskati, ker pogosto niso očitne.

Kap v malih možganih z ekspanzivnim učinkom, ki zaseda 2 do 4 % vseh možganskih kapi, je povezana z veliko smrtnostjo. Kirurški poseg je zaenkrat edina terapevtska možnost za bolnika z ekspanzivno malomožgansko kapjo. Avtor prof. dr. Zaletel je mnenja, da ostajajo številna vprašanja pri tej bolezni še vedno nerešena.

Mag. Švigelj v svojem prispevku razloži postopke za pridobitev organov ustreznega dajalca, ki je lahko tudi bolnik z nepoškodbeno možganskožilno boleznijo. Prispevek bo olajšal razrešiti različne dileme, ki so povezane s specifičnimi darovalci organov.

Prof. dr. Tetičkovič in mag. Magdič v članku predstavita tri- in štiridimenzionalno ultrasonografijo, ki sicer še ni v rutinski praksi, predvidevajo pa njeno večjo uporabo v prihodnosti.

Avtorji dr. Mijajlović, dr. Pavlović, dr. Mirković in dr. Sternić so osvetlili pomen levkoarajoze pri nastanku možganske kapi. Prispevek razkriva problem zlasti z vidika uporabe antikoagulantnega zdravljenja.

Prof. dr. Sternićeva in dr. Mijajlović v svojem prispevku prikazujeta pomen možganskih mikrokrvavitev in njihove povezave z znotrajmožganskimi krvavitvami. Posvetila sta se njihovemu kliničnemu in prognostičnemu pomenu ter možnosti zdravljenja. Avtorja sodita, da možganske mikrokrvavitve ne smejo biti kontraindikacija za antitrombotično zdravljenje.

Prof. dr. Demarinova v svojem članku spregovori o vplivu sredozemske prehrane na zmanjšanje srčnožilnih in možganskožilnih obolenj, pojavnosti smrtnosti zaradi rakavih obolenj, prisotnosti Parkinsonove ter Alzheimerjeve bolezni in kognitivnega upada. Prikaže rezultate raziskav o pitju čaja (črnega in zelenega) na manjšo pojavnost možganske kapi ter poudari vlogo temne čokolade, kakava, maščob omega-3 in flavonoidov pri protivnetnem delovanju.

Dr. Jeromel in mag. Zoran Miloševič prikažeta strategijo znotrajarterijskega zdravljenja možganskožilnih bolezni, kot so možganske anevrizme, možganske žilne malformacije in fistule, znotrajmožganske zožitve, ter opišeta način zdravljenja akutne ishemične možganske kapi. Mehanična revaskularizacija možganskih arterij izboljšuje preživetje in zmanjšanje invalidnosti pri bolnikih z možgansko kapjo.

Prof. dr. Fajko F. Bajrović v svojem prispevku Disekcija vertebralnih arterij natančno opiše patofiziološko dogajanje pri bolezni, klinično sliko, prognozo in terapevtske možnosti.

Dr. Zgonc je avtor prispevka o spontanih znotrajmožganskih krvavitvah pri mladih. Opisuje najpogostnejše vzroke znotrajmožganskih krvavitev pri mladih ter poudari pomen dobre diagnostike in ustrezne diagnostike.

Prim. dr. Ivan Žuran v poglavju Ultrazvočna diagnostika kronične cerebrospinalne venske insuficience dobro pojasni patofiziološko dogajanje, ki naj bi imelo ob vnetju pomembno vlogo pri nastanku, kot tudi anatomske in hemodinamične lastnosti znotrajlobanjskega in zunajlobanjskega venskega odtoka. Avtor prav tako natančno opiše potek preiskave na način, kot ga je predlagal dr. Zamboni. Na koncu kritično napove, da bodo šele nadaljnje raziskave pokazale, kakšna je vloga diagnostike za sindrom te venske insuficience in morebitnih znotrajžilnih posegov pri obravnavi bolnikov z multiplo sklerozo.

Mag. Anita Resman Gašperšič v prispevku Kronična cerebrospinalna venska insuficienca opiše številne dileme raziskovalcev o patogenezi in zdravljenju multiple skleroze.

Naj recenzijo sklenem z mislijo, da so članki v knjigi dobro in jasno napisani, saj bodo diagnostične in terapevtske smernice znatno olajšale delo zdravniku. Vsekakor bi bilo pri posameznih člankih, ki prikazujejo različne metode zdravljenja pri nas, smiselno dodati še primerjavo s preostalimi centri v Sloveniji, seveda če so ustrezni podatki na voljo. V knjigi pogrešam še kakšen temeljni članek, ki bi pojasnil pomen genetskih dejavnikov pri nastanku možganske kapi. Vendar smo celostno gledano dobili zelo dobro knjigo za nevrologijo z zelo sodobnimi pogledi.