UVOD

Delovna terapija, povzeta po kanadskem vzoru (Canadian Practice Process Framework CPPF), je osnova za klinični delovni terapevtični proces, ki je usmerjen na bolnika in temelji na preverjenih dokazih (1). S takim načinom dela spodbujamo bolnika, naj aktivno sodeluje v programu delovne terapije.

OBRAVNAVA BOLNIKA

Program delovnega terapevta v obravnavi bolnika po možganski kapi (MK) poteka v širšem socialnem okolju, obsega življenjsko uporabne sposobnosti in spretnosti ter spada v sklop kliničnega dela. V tem okviru ga izvajamo v osmih stopnjah:

• 1.Seznanitev z bolnikom
• 2.Poimenovanje problemov na področju vsakodnevnega delovanja
• 3.Ocenjevanje doseženega napredka
• 4.Dogovor za terapijo
• 5.Terapija (učenje osnovnih in širših dnevnih dejavnosti, uporaba funkcionalnih pripomočkov, prilagoditve bivalnega okolja)
• 6.Spremljanje/prilagoditev terapije
• 7.Vrednotenje doseženega rezultata terapije
• 8.Zaključek terapije

Socialni obseg dela določajo inštitucija, kulturno okolje ter okoljski dejavniki, odkoder bolnik izhaja. V praktičnem izvajanju delovnega programa sta v terapevtskem odnosu pomembna oba udeleženca: bolnik po možganski kapi s svojimi bolezenskimi težavami in motivacijo za sodelovanje ter delovni terapevt s svojimi izkušnjami in znanjem. Referenčna podlaga za klinično delo je možna izbira ustreznih teoretičnih modelov, kot so npr. kognitivna, nevrorazvojna, nadomestna, edukacijska metoda dela.

SKLEP

Z delovnoterapevtsko obravnavo bolnika po možganski kapi, ki poteka po opisanem procesu, želimo doseči individualno maksimalno stopnjo samostojnosti oziroma funkcionalno stanje, ki mu omogoča aktivno vključevanje v domače in širše bivalno okolje.

LITERATURA

• 1.Townsend EA, Polatajko HJ. Enabling Occupation II: Advancing an Occupational Therapy Vision for Health, Well-being, & Justice through Occupation. CAOT Publications ACE, 2007.