UVOD

Letno zboli 15 milijonov ljudi zaradi možganske kapi, od tega 4 milijone Evropejcev (1). Možganska kap povzroči smrt pri petini bolnikov v prvem mesecu bolezni, ena tretjina jih ostane stalno odvisna od tuje pomoči, le ena tretjina samostojno zmore svoje dnevne dejavnosti. Pričakovane posledice možganske kapi so bolezensko spremenjeno gibanje, občutenje, vid in kognitivne spremembe. Možganskožilne bolezni so tako najpogostnejši vzrok invalidnosti v svetu (1). Rehabilitacija po možganski kapi pomembno izboljša samostojnost pri opravljanju dnevnih dejavnosti (2).

Padec je opredeljen kot nenaden, nenameren in nepričakovan dogodek, pri katerem oseba pristane na tleh (4). Njihova pogostnost v populaciji se povečuje sorazmerno z večjo starostjo prebivalstva, na primer v skupini nad 65 let je prijavljenih padcev med 13 in 32 % (1, 3, 5). Nevrološke motnje, kot so motena koordinacija in ravnotežje, mišična šibkost, polinevropatije in strah pred padci, povečajo verjetnost padcev pri starostnikih (3).

Pojavnost padcev je povečana tudi pri bolnikih po preboleli možganski kapi (3), saj jih je kar 47 % navedlo padec ali več v času do enega leta po njej (5). Poleg nevroloških znakov bolnike dodatno ogroža strah pred padci z možnostjo razvoja 'sindroma po padcu', za kar se vse bolj uveljavlja izraz ptofobija (4, 5). Padci oziroma strah pred njimi ogrožajo doseženo stopnjo rehabilitacije pri bolnikih po možganski kapi. Raziskave dokazujejo povezavo med strahom pred padci, padci in funkcijskim stanjem bolnikov po preboleli možganski kapi (4). Ker tovrstna problematika obstaja tudi na naši kliniki, smo za pomoč pri obravnavi teh primerov izdelali slikovni plakat o postopkua vstajanja po padcu.

METODE DELA

Pregledali smo dokumentacijo sprejemov in padcev na Nevrološki kliniki Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo (KOVNINT) za leto 2009.

Proučili smo tudi strokovno literaturo v bazi podatkov PubMed na svetovnem spletu, ki smo jo iskali pod ključnimi angleškimi besedami: fall, stroke, fall prevention, physiotherapy (padec, kap, preprečevanje padca, psihoterapija) za obdobje 2003 do 2009.

NAMEN

Vprašali smo se, kolikšna je verjetnost padcev bolnikov po preboleli možganski kapi na našem oddelku Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Nadalje nas je zanimalo, kakšni so postopki fizioterapevtične obravnave za zmanjšanje verjetnosti padca pri bolnikih po preboleli možganski kapi.

PRIKAZ PROBLEMATIKE PADCEV PRI BOLNIKIH PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI

Na našem oddelku Nevrološke klinike v Ljubljani smo leta 2009 sprejeli 1630 bolnikov z možgansko kapjo. Pri njih smo zabeležili 44 padcev, kar znaša 2,7 %. Večina padcev se je zgodila pri delno gibljivimh bolnikomih (6 jih je bilo gibljivih, 10 negibljivih, 28 delno gibljivih), vendar nobeden ni utrpel resnejšihe poškodbe, vsi so imeli le manjše poškodbe (4 odrgnine, 26 brez poškodb, 4 kontuzije, 3 odprte rane, 6 sklepnih bolečin, 1 izpuljenje katetra). Padci se največkrat zgodijo v bolniških sobah (42) ter na hodniku (1) in v kopalnici (1), ki so bili zabeleženi kot padci (33), najdeni na tleh (9) in zdrs (2).

RAZPRAVA

Zgodnja rehabilitacija bolnikov po preboleli možganski kapi je pomembna, vendar poteka z omejenimi dejavnostmi. Zato je pomembno, da bolnik nadaljuje ambulantno fizioterapijo ali rehabilitacijo v drugih zdraviliščih in zavodih. Ključen za ugotaovljanje stopnje rehabilitacijske tveganosti je šeststopenjski vprašalnik, ki zajema naslednja področja:

• 1.Obisk pri zdravniku in natančen odvzem anamneze (katera zdravila jemljete, ali ste doživeli padec v preteklosti, ali lahko vaše trenutno zdravstveno stanje pripelje do padca itd.).
• 2.Ohranjanje gibanja, kjer tako zdravnik kot tudi fizioterapevt določita stopnjo gibanja glede na bolnikovo zdravstveno stanje.
• 3.Priporočila za pravilno ortopedsko obutev.
• 4.Odstranitev vseh motečih ovir v stanovanju (preprog, drsečih podlag itd.).
• 5.Poskrbeti je treba , da je domači prostor primerno osvetljen.
• 6.Uporaba medicinskih pripomočkov doma (6).

Fizioterapevtska obravnava v programu rehabilitacije pomembno zmanjša možnosti nastanka padcev pri osebah nad 65 let, in sicer kar do 30 % (7).

Fizioterapevtski program je namenjen tako za splošno vadbo kot za terapevtično rehabilitacijo, ki ga fizioterapevt prilagodi bolnikovemu stanju. Program sestavljajo trije vadbeni deli:

• 1.vaje za krepitev mišične moči,
• 2.vaje za ohranitev obsega gibljivosti sklepov,
• 3.senzomotorične vaje (2, 4).

Če bolnikovo stanje dopušča, je najbolje začeti z vsemi tremi vadbami že v bolnišnični oskrbi. Tu vse vaje osvojijo tako okrevajoči kot njegovi svojci, saj bo moral za dobro učinkovito okrevanje doma nadaljevati celoten vadbeni program (2).

Na naši kliniki je pojavnost padcev 2,7 % in je dokaj majhna v primerjavi s pregledano literaturo. Velja opozoriti na dejstvo, da smo naše bolnike spremljali v akutni fazi, kjer je povprečna ležalna doba 2 do 3 tedne in so bolniki večinoma še vezani na posteljo. V tuji literaturi, kjer je bil primerjani odstotek seveda večji, pa so bolnike spremljali eno leto po preboleli možganski kapi.

SKLEP

Verjetnost za pojav padca po preboleli možganski kapi je velika, strah pred njimpadci to možnostga še dodatno povečuje in hkrati zmanjša uspešnost fizioterapevtskega programa. Za uspešno izvajanje in učenje fizioterapevtskih postopkov bi, tudi pri nas bi morali uvesti enoletni ambulantni program za bolnike po preboleli možganski kapi po vzoru, tako kot ga izvajajo v tujini.

LITERATURA

• 1.Grad A. Epidemiologija možganskožilne bolezni. V: Švigelj V, Žvan B. Akutna možganska kap: učbenik za zdravnike in zdravstvene delavce, Ljubljana: Aventis Pharma, 2006: 1-6.
• 2.Rose, Debra J. Fall Proof! A Comprehensive Balance and Moblity Training. Human Kinetics. First edition, Champaign, 2003: 139-162, 193-216, 217-235.
• 3.Thurman DJ, Stevenson AJ, Rao JK. Practice Parameter: Assessing patients in a neurology practice for risk of falls (an evidence based review). Neurology, 70, 2008: 473-479.
• 4.Batchelor AF in sod. The FLASSH study: protocol for a randomised controlled trial evaluating falls prevention after stroke and two sub-studies. BMC Neurology, 14,2009: 9-14.
• 5.Legters K. Fear of falling. Phys Ther, 82, 2002: 264-272.
• 6.MayoClinic. Fall prevention: 6 ways to reduce your falling risk. Dostopno na: http://www.mayoclinic.com, 14. 1. 2010.