POVZETEK

Možganska kap je glavni vzrok za akutno in kronično invalidnost v razvitem svetu, ki povzroča široko paleto prizadetosti. Med njimi tudi disfagijo, ki prizadene od ene do dveh tretjin bolnikov z akutno možgansko kapjo; spremljajo jo morebitno življenjsko ogrožanje dihalnih poti, pojav aspiracijske pljučnice in nedohranjenost.

Disfagija je klinični simptom, ki pomeni težko požiranje ali njegovo nezmožnost. Ovira lahko nastopi v katerikoli fazi požiranja, lahko prizadene samo eno fazo ali več in povečuje tveganje za aspiracijo (vstop hrane ali tekočine ali obeh v pljuča namesto v požiralnik). Aspiracija povečuje nevarnost nastanka pljučnice. Disfagija je lahko posledica zoženja prebavnih poti zaradi mehaničnih ovir ali okvar struktur živcčev in mišic, odgovornih za požiranje. Razlogi za nastanek disfagije po možganski kapi so zapoznelo sprožanje požiralnega refleksa, krikofaringalna disfunkcija, zmanjšan jezični in faringalni nadzor in pokašljevanje. Disfagija je lahko povezana s široko paleto nevroloških obolenj.

Predstavitev opisuje potek standardiziranega presejalnega testa za disfagijo pri bolnikih z akutno možgansko kapjo.